Domov > Članki > Zgradba prečnoprogastih mišic

Zgradba prečnoprogastih mišic

16.05.2011

Vsaka človekova aktivnost, pa naj bo to v službi ali v športu, je odvisna od delovanja mišičnega tkiva. V človeškem telesu obstajajo tri vrste mišičnih tkiv:

  1. Gladke mišice, ki jih najdemo v notranjih mišicah in krvnih žilah in delujejo neodvisno od človekove volje, saj so oživčene s parasomatskim živčevjem.
  2. Srčne mišice, ki so podobne skeletnim mišicam, a so prav tako odvisne od parasomatskega živčevja.
  3. Prečnoprogaste ali skeletne mišice, ki premikajo skelet in s tem omogočajo človeku gibanje. Oživčene so s somatskim živčevjem, zato so odvisne od človekove volje.

V tem članku se bomo posvetili prečnoprogastim mišicam. Ime so dobile po svoji značilni zgradbi, saj so zgrajene iz ogromnega števila cevčastih celic – mišičnih vlaken, ki so lepo vidne v prečnem prerezu (Glej sliko 1). Funkcija prečno-progastih mišic je v glavnem premikanje skeleta, na katerega so pritrjene, ter ohranjanje pokončne drže, zato jih imenujemo tudi skeletne mišice.

Okrog vsake mišice je vezivno tkivo (epimysium), ki mišico ščiti pred trenjem s kostjo ali drugimi mišicami, in se nadaljuje v mišično kito, ki mišico pritrjuje na kost.

Znotraj vezivnega tkiva so snopi mišičnih vlaken, ki so obdani še z drugo vrsto vezivnih ovojnic (perimysium). Odvisno od mišice ima vsak snop od 10 do 100 mišičnih vlaken, ki merijo 10-80µm v premeru in do 35cm v dolžino. Močna štiriglava mišica bo tako imela več mišičnih vlaken znotraj enega snopa kot mišica, namenjena za bolj fine gibe.

Slika 1.  Mišično tkivo sestavljajo številna mišična vlakna, ki omogočajo mišično krčenje.

Vsako mišično vlakno posebej izolira še tretja vrsta vezivnih ovojnic (endomysium), pod katerim je sarkolema, celična membrana mišičnih vlaken, ki omogoča aktivni in pasivni transport različnih snovi v in izven mišične celice. Znotraj sarkoleme je citoplazma (sarkoplazma), to je želatinasta tekočina, ki vsebuje glikogen in maščobe, iz katerih je v  mitohondrijih s pomočjo encimov (miozinska ATPaza, glikolitični encimi) proizvedena celična energija. Poleg tega vsebuje še lizosome, to so organeli, ki z vrsto encimov za razgradnjo beljakovin, lipidov ter ogljikovih hidratov služijo kot prebavni sistem celic, in jedra. V sarkoplazmi je tudi več sto ali več tisoč kontraktilnih elementov mišičnih celic – miofibrilov in mikrotubul, ki skupaj sestavljajo citoskelet. Miofibrili so valjasti organeli, sestavljeni iz sarkomer, v katerih se nahajajo aktinske in miozinske beljakovine, pomembne pri mišičnem krčenju, in dajejo s svojo ureditvijo značilen prečnoprogast videz mišice. Okrog miofibrilov je sarkoplazmatski retikulum, ki skupaj s T-tubuli tvori membranski sistem citoplazme, kjer se nahajajo cevi in kanali s skladiščenim kalcijem, pomembnim za mišično krčenje.

Slika 2.  Zgradba posameznega mišičnega vlakna.

Avtor: Matej Vučko

Natan Hojč Članki

  1. nekdo
    11.10.2011 at 08:22 | #1

    Termin parasomatsko živčevje je napačen.

    Imaš visceralno aka. vegetativno aka. avtonomno živčevje.

    Potem pa imaš še somatsko aka. hotno živčevje.

  1. No trackbacks yet.